Oskrbovalec družinskega člana

V januarju 2024 je v Sloveniji začela veljati pravica do oskrbovalca družinskega člana, ki se je že dobro uveljavila. Oskrbovalec družinskega člana je družinski član, ki živi na istem naslovu kot upravičenec s težko ali najtežjo omejitvijo samostojnosti. O upravičenosti vlagatelja do oskrbovalca družinskega člana presoja svetovalec za DO na vstopni točki. Do oskrbovalca družinskega člana so upravičeni uporabniki, ki se uvrstijo v 4. ali 5. kategorijo DO.

Kdo je lahko oskrbovalec družinskega člana?

Oskrbovalec družinskega člana je lahko oseba:

• za katero je invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ocenila, da je psihofizično sposobna za opravljanje tega dela (preverjanje vsakih pet let);

• ki je družinski član upravičenca (zakonec ali zunajzakonski partner, hči ali sin, hči ali sin zakonca ali zunajzakonskega partnerja, starši (oče ali mati, zakonec ali zunajzakonski partner očeta oziroma matere), brat ali sestra, vnuk ali vnukinja, stari starši, sorodnik v svaštvu do vštetega drugega kolena v ravni vrsti ali stranski vrsti, oseba v svaštvu, ki nastane z zakonsko zvezo ali zunajzakonsko skupnostjo, do vštetega drugega kolena v ravni vrsti ali stranski vrsti);

• ki ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot upravičenec in tam dejansko prebiva;

• ki je zapustila trg dela oziroma ni na trgu dela (na primer ni v delovnem razmerju, ni samozaposlena oseba, ni obvezno socialno zavarovan kot kmet ali član kmečkega gospodarstva, nima statusa dijaka, študenta in ni prijavljen v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje), z izjemo upravičencev, ki imajo dva oskrbovalca družinskega člana, kjer kandidat za oskrbovalca družinskega člana lahko nastopi delovno razmerje z največ polovičnim delovnim časom oziroma je lahko tudi uživalec starostne, predčasne, vdovske ali družinske pokojnine;

• ki ni pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali kaznivega dejanja zoper premoženje;

• ki ima opravljeno osnovno usposabljanje za oskrbovalca družinskega člana v obsegu 15 ur oziroma ga opravi najpozneje v enem letu od sklenjenega osebnega načrta, nato pa vsaka tri leta obnovitveno usposabljanje v obsegu 10 ur. Usposabljanje izvaja Socialna zbornica Slovenije.

Pravice oskrbovalca družinskega člana:

• Oskrbovalec družinskega člana ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek (1,2- oziroma 1,8-kratnik minimalne plače, če skrbi za dva upravičenca, oziroma 0,6-kratnik, če opravlja naloge oskrbovalca družinskega člana v polovičnem obsegu delovnega oziroma zavarovalnega časa), do vključitve v obvezna socialna zavarovanja, načrtovane odsotnosti (21 dni na leto) ter do usposabljanja in strokovnega svetovanja.

• Oskrbovalcu družinskega člana, ki je vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ali je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. decembra 2012, se od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije mesečno izplačuje 40 odstotkov starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve (delna pokojnina). Oskrbovalcu družinskega člana se 40 odstotkov starostne pokojnine lahko izplačuje največ tri leta nadaljnje vključenosti v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas. Po poteku tega obdobja se mu izplačuje 20 odstotkov starostne pokojnine, če je vključen v obvezno zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas.

• Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije po uradni dolžnosti začne izplačevati spremenjeno višino izplačila dela pokojnine. Do izplačila delne pokojnine ni upravičen uživalec predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki se ponovno vključi v zavarovanje, saj ni izpolnil minimalnih pogojev za starostno pokojnino, niti oskrbovalec družinskega člana, ki se ponovno vključi v zavarovanje za krajši delovni čas od polnega.

Vsak upravičenec, ki je izbral to pravico, je od 1. julija 2025 upravičen tudi do sofinanciranja storitev e-oskrbe. Upravičen je tudi do storitev SKOS glede na kategorijo DO, v katero je uvrščen po ocenjevanju upravičenosti.

• Obseg neposrednega izvajanja storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti v 1. kategoriji znaša 12 ur, v 2. kategoriji 24 ur, v 3. kategoriji 48 ur, v 4. kategoriji 30 ur in v 5. kategoriji 24 ur letno.

• Z uveljavitvijo ZDOsk-1 in ukinitvijo pravice do družinskega pomočnika po ZSV je ukinjena dolžnost doplačevanja pravice s strani upravičenca in zavezancev za preživljanje. Poleg tega ni več določene zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičnini v lasti upravičenca. S 1. januarjem 2024 so bile ukinjene določbe o omejitvi dedovanja v zapuščinskem postopku, zato se lahko občine in Republika Slovenija v zapuščinski postopek po upravičencih do družinskega pomočnika prijavijo kot upniki za obdobje do 31. decembra 2023.